Ko sem poslušal danes to stvar, sem se spomnil tiste seje, ko smo v drugo volili vlado, mislim, da je bilo to v drugo, in je prvi minister prišel proti koncu gor, in je rekel, da bi bilo mnenje o naši državi boljše, če nekateri visoki predstavniki različnih političnih strank - omenil je dva predsednika dveh pravih opozicijskih strank v tem parlamentu - ne bi grdo po svetu govorili o tej državi. Ampak jaz se bojim, da bi danes moral na vse nelegalne načine, ki jih ima na voljo, preprečiti, da bi karkoli prišlo iz tega parlamenta ven, ker nastopi, ki jih danes tukaj imamo in ki jih pošiljamo v eter, ko govorimo o tem, na kakšen način se lahko neke stvari pri nas dogajajo, in ko praktično uporabljamo kriterije, da se nekomu ne sme nekaj vračati, čeprav je bilo njegovo zato, ker je to ali nekaj drugega ali zato, ker ni nekaj, kar mi mislimo, da bi moglo biti. Mislim, da je to daleč od tega, kar se pričakuje od neke demokratične in kot se sama razglaša,
tudi pravne države, ki želi vstopiti v družino tistih, ne bom rekel pravih pravnih držav, ampak vsaj bistveno bolj pravnih držav, kot je naša.