Ne zato, da bi začeli uporabljati te predpise, se pravi ne zato, da uvedemo tak zemljišči maksimum, pač pa zato, da nesporno ugotovimo, ali so imeli denacionalizacijski upravičenci v času podržavljenja toliko pravic, kot jih sedaj v denacionalizaciji zahtevajo. Dajemo pa upravičencu - v tem primeru cerkvi - možnost, da sama izbere kateri del premoženja, ki je bilo podržavljeno, se ji vrne v last in posest, in določamo, da se ji za tisti del premoženja, ki presega 1.000 hektarjev, izplača odškodnina.
S tem v zvezi bi vas rad posebej opozoril tudi na naš predlog za ustanovitev verskega sklada.