Ni pomenil le poprave krivic revolucionarne oblasti kot je pogosto slišati, odprl je tudi prvo zelo pomembno fazo privatizacije. Razumljivo je, da je tako korenit poseg povzročil zelo polemično razpravo in spodbudil velika nasprotja v tedanjem parlamentu. Kljub jasno izraženi volji zakonodajalca, da enkrat za vselej in dokončno popravi 45 let trajajoče krivice, pa je praksa izvajanja zakona o denacionalizaciji pokazala na nekatere bistvene pomanjkljivosti, ki izhajajo iz samega zakona, ki v številnih določbah ni dovolj natančen, da bi omogočal hitre in enostavne, zlasti pa pravične odločitve.