In ker je tako, je jasno, da gre tukaj za eminentno politično vprašanje, kajti koristniki nasilno prerazporejenih dobrin po drugi svetovni vojni v skladu s staro doktrino in prakso iščejo umetne sovražnike. Zato je cerkev silno priročen naslov. Vedno, kadar je bilo treba pripravljati kakšno reformo po zablodah enih ali drugih, se je našlo cerkev kot priročnega notranjega sovražnika.