Režimi na področju azilov za živali so v slovenskih lokalnih skupnostih sila različni: od tega, da v mestu Maribor imamo azil za živali, ki se financira tudi iz občinskega proračuna, do tega, da v nekaterih mestnih občinah oziroma ostalih lokalnih skupnostih imajo posebne režime, kjer najdeno žival, ponavadi psa ali mačko, obdržijo pri življenju še deset dni in nato jih - recimo temu - usmrtijo.
Mislim, da bi moralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v tem primeru prevzeti osnovno iniciativo, da se vsaj v mestnih občinah, ki jih je 11, ustanovijo, organizirajo oziroma oblikujejo azili za živali in pri temu priskočiti na pomoč s pravnimi akti, ki jih danes ni, čaka se še na nekaj uredb, za katere mislim, da so obljubljene že vse od leta 1995 - vsaj po zagotovilu predstavnikov mariborskega azila za zaščito živali - da ministrstvo končno pristopi, se poskuša dogovoriti z lokalnimi skupnostmi, ki so zainteresirane. Je pa res, da
primanjkuje material, nastopajo lokacijski problemi, vendar mislim, da v kolikor bi prej omenjeno ministrstvo pristopilo, bi se z dobro voljo zadevo dalo rešiti.