Kolegice in kolegi, dogajanje danes tukaj je sila nenavadno in zato mi naj bo dovoljeno, da bo malce nenavaden tudi moj uvod v ta nastop.
Včeraj sem dobil zahvalno pismo gospoda, ki ga ne bom imenoval, in v tem pismu je zapisana misel, ki je za današnji trenutek še kako aktualna, misel Michela Quoista: "Vlak pelje naprej, zdi se mi pa, da postaja čedalje hitrejši. Pokrajina beži mimo in življenje beži mimo.