Namreč, da se akti imenovanja, kandidiranja in razreševanja, ki se nanašajo na najvišje funkcije v državi, torej drugih vej oblasti - državnega zbora in pa vlade - ostanejo v pristojnosti vrhovnega sodišča kot prvostopnega sodišča, medtem ko akti imenovanja in razrešitve višjih upravnih delavcev preidejo v pristojnost upravnega sodišča kot prvostopnega sodišča.
No, nadalje zakon vsebuje še nekatere novosti, ki se nanašajo na tek samega postopka. Tako, recimo, se racionalizira postopek v zvezi s številom sodnikov, ki sestavljajo senat pri vrhovnem sodišču.