Bistvo načela enakih možnosti je torej v tem, da država, prav tako pa tudi lokalna skupnost, nevtralno deluje na tekmovanje med političnimi strankami za pridobivanje oziroma ohranjanje politične oblasti.
Predlagatelj, to se pravi vlada oziroma pripravljavec v ministrstvu za notranje zadeve, ki je registrski organ za politične stranke, je s spremembo 23. in 26. člena zakona sledil odločbi ustavnega sodišča, s tem da je pri določitvi financiranja političnih strank iz sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti odpravil razlikovanje med strankami, ki so na volitvah uspele, in tistimi, ki so sicer kandidirale svoje kandidate, pa na volitvah niso bile uspešne. Pri tem je kriterij za pridobitev sredstev vezal na udeležbo strank na volitvah in na pogoj, da so stranke na volitvah dobile določeno podporo volivcev, to se pravi najmanj 1% glasov v državi, ob pogoju, da je stranka kandidirala v najmanj 3/4 volilnih enot na volitvah v
državni zbor in 50% glasov, potrebnih za pridobitev enega mesta v občinskem svetu.