Se pravi, v situaciji, ko kljub temu ne more rešiti vseh problemov, vseh težav, vseh zadreg, tudi krivic, ki jih ljudje čutijo, se mi zdi vendarle pomembno položiti na dušo, morda kolegu, če bo izvoljen na ta položaj, ali komu drugemu, da vendarle kot varuh človekovih pravic morda bolj tankočutno kot doslej, morda še bolj tankočutno kot doslej, prisluhne tistim problemom, ki niso politično popularni. Vem, gospod, toliko vas poznam, prej kot poslanca, kot ministra in sedaj kot varuha človekovih pravic, da, kot rečeno, niste ravnali politično pristransko, ste pa seveda kakšenkrat ocenili, da je morda kakšno vprašanje politično do te mere delikatno, da ste morda tudi skozi ta očala ocenjevali, ali se splača in se je potrebno z vso silo, vso energijo vašega instituta s temi vprašanji soočiti.
Mislim, da so vprašanja, ki niso politično popularna, ki ne naletijo vselej, ko se jih loti varuh človekovih pravic, na odobravanje večinske javnosti, vredna te pozornosti in da je
pravzaprav morda edini varuh človekovih pravic poklican, da jih prav zaradi tega evocira.