V tem smislu razumemo mi, predlagatelji, predsednika in namestnika računskega sodišča v odnosu na vrhovne revizorje, ne pa tako, da bi ti lahko preprečili njihovo strokovno delo ali nanj kakorkoli vplivali.
Še to povem: Razmišljati o določenem, kateremkoli organu v državi, v tem smislu, da je zadnja instanca brez priziva, je podobno kot v primeru ustavnega sodišča, ki si potem lahko izmisli odločbo, da ne rečem, da je takrat manjkalo samo še, da bi odločilo ustavno sodišče, da je vse tiste, ki bodo drugače razmišljali ali ki se ne bodo strinjali s slabim računanjem, treba obesiti, in ker ni priziva, bi manjkalo samo še, da vislice postavimo na Trgu republike. To je parodija oziroma bi rekel, prispodoba te neprizivnosti oziroma zadnje instance.