Dejansko je tako stanje vsa ta leta pomenilo popolnoma drugačno osnovo ugotavljanja socialnih dajatev, kot je bila zamišljena ob sprejemanju tega zakona leta 1992, in so se socialne dajatve sprevrgle v sramotno nizke državne pomoči. Do takega stanja smo prišli, ker je bila diskrecijska pravica za povečanje oziroma povečevanje zajamčene plače prepuščena vladi in ni bilo mehanizma, s katerim bi se zajamčena plača redno prilagajala stopnji inflacije ali povečanju cen življenjskih potrebščin. Zato so bili vsi prejemniki socialnih dajatev zelo prizadeti glede na ostale prejemnike plač ali drugih prejemkov v državi.