Če ne bo ta način zagotavljanja in seveda tudi porabe javnih sredstev dovolj transparenten, lahko pričakujemo, da bo prišlo pri izvajanju kmetijskega zakona in seveda predvsem pri spremljanju in nadzorovanju porabe javnih sredstev do nejasnosti in s tem zopet do velikega nezadovoljstva, predvsem, se mi zdi, kmetov.
Poleg tega je tudi povsem, kot vse kaže še vedno ohranjeno, kljub sprejetim amandmajem, porušeno razmerje med gospodarskimi javnimi službami in negospodarskimi javnimi službami. Zakon o kmetijstvu površno predvideva uvajanje javnih služb in v tej površnosti je tako nedosleden, da so zmetane v ta zakon popolnoma vse možne oblike, ne da bi imeli v zakonu jasno predvideno neko shemo javnih služb, torej ali gre za krovno javno službo, ki bo potem organizirana s svojimi enotami po posameznih območjih v Sloveniji.