To pomeni, če nek domač pravni subjekt zaposli domačega ali pa nekega tujega delavca, mora v celoti upoštevati in spoštovati zakone, podzakonske akte, dogovore, kolektivne pogodbe, splošne in posebne kolektivne pogodbe na področju, kjer gre predvsem za zaščito domače delovne sile. V kolikor pa bi se te diskusije nanašale tudi na tako imenovano čezmejno zaposlovanje, to pomeni zaposlovanje tujih firm pri nas, pa je v celoti upoštevana potreba po tem, da takšna gospodarska družba spoštuje vse predpise, kar je izrecno določeno v 13. členu zakona, ki ga v tem trenutku obravnavamo. Izrecno je to celo določeno v sedmem odstavku tega 13. člena, kjer pravi, da je tuj delodajalec, če ima napotenega delavca in ta dela pri nas, dolžan spoštovati vse minimalne standarde in predpise v zvezi z delovnim časom, odmori, počitki, nočnim delom, minimalnimi letnimi dopusti, plačo, varnostjo, zdravja pri delu in tako naprej.