Od tega vodozbirnega območja je odvisna kvaliteta oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Ajdovščina, Idrija, Kanal, Nova Gorica in Vipava, kot potencialne onesnaževalce pa zadeva še občini Logatec in Postojna. Zakrasela višavja in podolja Trnovskega gozda, Banjšic, Hrušice in Nanosa v obsegu okoli 700 kvadratnih kilometrov kraškega sveta, v višinah od 600-1500 metrov pa imenujemo pod skupnim imenom Visoki kras, kar predstavlja dobro tretjino zahodne Slovenije. Ta svojski, globoko zakraseli, a sorazmerno redko poseljeni svet, je nenadomestljiv zbiralnik velikih količin dobre pitne vode, prava zakladnica kakovostnega lesa in cenjeno rekreacijsko območje s številnimi botaničnimi, morfološkimi, speleološkimi in drugimi naravnimi znamenitostmi.
Ne preseneča nas torej ugotovitev, da so globoko zakrasele planote in podolje Visokega krasa zahodne Slovenije z več plati nadvse pomembni za življenje v močno naseljenih in gospodarsko razvitih
obrobnih dolinah.