Eno takšnih območij so tudi razgibane planote zahodne Slovenije, med Sočo, Idrijco, Ljubljanico in Vipavo, ki imajo podobne geološke, geomorfološke in klimatske danosti in iz njih izhajajoče nacionalnogospodarske in ekološke razmere.
Od tega vodozbirnega območja je odvisna kvaliteta oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Ajdovščina, Idrija, Kanal, Nova Gorica in Vipava, kot potencialne onesnaževalce pa zadeva še občini Logatec in Postojna. Zakrasela višavja in podolja Trnovskega gozda, Banjšic, Hrušice in Nanosa v obsegu okoli 700 kvadratnih kilometrov kraškega sveta, v višinah od 600-1500 metrov pa imenujemo pod skupnim imenom Visoki kras, kar predstavlja dobro tretjino zahodne Slovenije. Ta svojski, globoko zakraseli, a sorazmerno redko poseljeni svet, je nenadomestljiv zbiralnik velikih količin dobre pitne vode, prava zakladnica kakovostnega lesa in cenjeno rekreacijsko območje s številnimi botaničnimi, morfološkimi, speleološkimi in
drugimi naravnimi znamenitostmi.