Ker pa zapleteni vodni tokovi, predvsem podzemeljski, ne poznajo občinskih meja, je potrebno to področje urediti z ustreznim državnim predpisom. Dosedanja praksa je pokazala, da v Sloveniji nimamo nobenega večjega vodozbirnega območja na ozemlju več občin, ki bi bilo ustrezno zaščiteno s posameznimi občinskimi predpisi, kaj šele, da bi bili ti med seboj tudi vsebinsko usklajeni. Eno takšnih območij so tudi razgibane planote zahodne Slovenije, med Sočo, Idrijco, Ljubljanico in Vipavo, ki imajo podobne geološke, geomorfološke in klimatske danosti in iz njih izhajajoče nacionalnogospodarske in ekološke razmere.