Odgovor na vprašanje, ali je za postavitev tovrstne osemletne klasične gimnazije, bi v primeru pritrdilnega odgovora pomenil, da dejansko nastavlja razmere, po katerih naj, recimo jim - naj uporabim ta izraz - manj sposobni otroci preidejo v drugi program pri dvanajstih letih ter se dejansko usmerjajo v poklice.
Sprašujem se torej, ali kandidat kljub všečnemu nasprotovanju delni zunanji diferenciaciji ne bi vodil šolske politike, ki bi de facto vzpostavljala razmere, ki bi vodile v popolno ločevanje otrok in določanje njihovih usod že pred adolescenco. Podobno je z všečnostjo predloga, da bi dijaki na maturi imeli na izbiro bodisi matematiko ali tuj jezik.