To velja seveda tudi predvsem za pripravo za evro, ki, kot se vidi, in dobili smo v zadnjih dneh dovolj jasen signal, da smo v zamudi in da ne bomo mogli v teh nekaj letih tega napraviti, ker to enostavno ne bo mogoče. Enostavno se vidi, da smo zadovoljni z inflacijo, ki je in ki seveda ne zagotavlja, bi rekel, takega trenda v tej naši monetarni politiki, da bi se dokončno poslovili od tega, bi rekel, temeljne obrestne mere in na osnovi tega je gotovo tudi to res, da hote vlečemo čas, v katerem mislimo, da bomo s tem navezali varčevanje prebivalstva, po drugi strani pa nas ne zanima, kaj bo delalo gospodarstvo, ki bo seveda moralo ves ta voz vleči naprej.
In ta primanjkljaj, ki je v bistvu 39 milijard, je seveda odločno prevelik in v nobenem primeru ne nosi s seboj, bi rekel, naboja oziroma pripravljenosti, da bomo, kot se temu reče, te elemente makroekonomskega sistema spravili pod streho.