Pri pripravi predloga zakona je predlagatelj enako, kot že pri prvem sprejemanju zakona, upošteval načelo enotnosti državnega proračuna in načela financiranja občin, ki so opredeljena v zakonu o lokalni samoupravi in v zakonu o financiranju občin. Nadalje je pri pripravi zakona predlagatelj izhajal tudi iz dejstva, da mora zakon o upravnih taksah celovito obravnavati področja plačevanja dajatev za storitve, pomeni za vsa upravna dejanja, ki jih upravni organi in drugi nosilci javnih pooblastil opravijo na zahtevo strank v upravnem postopku. Istočasno mora zakon zajeti tudi vsa tista dejanja in spise, ki sicer niso - strogo gledano - del upravnega postopka, so pa vezani za uradno dejavnost upravnih organov oziroma za izvrševanje javnih pooblastil s strani nosilcev le-teh in morajo biti določeni kot upravne takse.