Če se seveda na teh področjih nadaljujejo reforme, ki so začete ob pokojninski, ki sem jo omenil, zdravstvena, ki bi bila potrebna in nadaljevanju reform tudi na drugih segmentih socialne mreže, potem so javne finance v naslednjih letih v Sloveniji, glede na povprečno obremenitev celotnega gospodarstva z javnimi prihodki, vzdržne in lahko zadržijo ta trend. Bistveno znižanje deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu, torej tisti deleži, ki bi se približevali recimo 40 odstotkom bruto domačega proizvoda, so pa možni samo ob toliko radikalnih spremembah, za katere ta trenutek očitno v državi še ni bistvenega konsenza, in je težko pričakovati torej možnost gibanja v to smer na kratek rok. Zato je predvsem treba zagotoviti, da bo struktura znotraj obstoječih pravil igre čim bolj fleksibilna in da se ne bodo dodajale v javnem financiranju oziroma javni porabi dodatne fiksne obveznosti, ki potem onemogočajo kakršno koli resno razpravo o možnih
prioritetah razvoja v Sloveniji.