In ta zakon je ravno eden od dobrih primerov teh miselnih vzorcev še od prej.
Menim, da ne bom popolnoma nič pretiraval, če rečem, da je ta zakon, takšen kot je bil sprejet, tipičen primer stanja političnega duha pri nas, odlašanje tistih nujnih zadev do časovne stiske, nato pa se doda tisti res nujni potrebni zadevi nek političen vsadek, s katerim v bistvu uničimo to nujno dobro in pa seveda potrebno stvar, ki jo moramo rešiti. Ampak to naredimo tako, kot sem omenil.