Če takrat gospa Lukačičeva kot direktorica sklada ne bi tako pozorno skrbela za javni interes, bi se zgodila ravno napaka, ki je sodišče ne bi moglo več popraviti, niti s spremembo ustave najbrž temu ne bi bil kos niti državni zbor; zgodila bi se pravna zmota, ampak načrtovano pripravljena pravna zmota, ki bi imela za posledico, da bi država izgubila 450.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. In to je gospa Lukačičeva preprečila, ker je skrbno spremljala postopek, v katerem je bil sklad kot stranka udeležen, ona pa kot direktorica, njegova zastopnica. Gospoda bi prosil, da ne sprevrača stvari in ne interpretira po svoje in ne poskuša zavajati slovenske javnosti.