Mi smo se odločili za dve smeri: prva je, da se oblikuje kategorija odkupa krmne pšenice, ki ni primerna parametrom kvalitete pšenice in ne ustreza za prehrano ljudi takšna pšenica, da se ta pšenica odkupi po 15 tolarjev, da se tej pšenici priznava dodatek 3 tolarje, predvsem zaradi znižanega pridelka v letošnjem letu, in da se tudi tem pridelovalcem priznava podpora na hektar, ki smo jo prvič uvedli v letošnjem letu, to je v višini 54.000 tolarjev na hektar, in na ta način bi pridelovalci za krmno pšenico dobili 28 tolarjev. Tudi z odločitvijo, če analize kažejo, da je pač ta kvaliteta takšna, s pravico, da ne oddajo pšenice, pa vseeno na osnovi potrdila o dokazilu nekvalitete pridobijo pravico do te podpore 54.000 tolarjev na hektar; v primeru kvalitetne pšenice pa je bil naš predlog, da je interventna cena 23 tolarjev, 3 tolarje dodatka in potem 54.000 na hektar, tako da bi pri kvalitetni pšenici zelo različno lahko od nekje 33 pa tudi do 37, 38 tolarjev
pridelovalci dobili za kilogram kvalitetnega krušnega žita. Tako da to ni bil, še enkrat poudarjam, noben "gasilski" ukrep.