nova beseda iz Slovenije

Državni zbor RS 2. sklica - dobesedni zapisi sej: 38. izredna seja, zasedanje 28.07.1999, poved v sobesedilu:

Vendar, jaz moram poudariti, da smo mi v okviru reševanja problematike pšenice že lansko leto zelo resno opozarjali pridelovalce, kateri sortni sestav je potrebno uporabiti in niso točne informacije, da bi mi na Radgonskem sejmu priporočali pšenice, ki ne ustrezajo in ne dajo takšne kvalitete kot je željena, je pa tržni red bil sprejet aprila, v okviru tržnega reda določeni parametri kvalitete, in ti parametri kvalitete so tudi - moram poudariti - do tistega lepega vremena v začetku julija popolnoma kazali, ko pa je v začetku julija prišlo do osemdnevnega deževja in ogromnih padavin, ki so bile na nekaterih območjih tudi trikrat do štirikrat nad normalnimi padavinami za to obdobje, je seveda kvaliteta rapidno padla, in tukaj to ni "gasilski" ukrep, ampak je tukaj bil intervencijski ukrep vlade, da smo skrbno, na osnovi poročil svetovalne službe, na osnovi poročil tudi pridelovalcev samih, proučili zadeve in šli v določene spremembe, ki pa vsekakor - moram poudariti - kljub krizi zagotavljajo pariteten dohodek pridelovalcem pšenice. Mi smo se odločili za dve smeri: prva je, da se oblikuje kategorija odkupa krmne pšenice, ki ni primerna parametrom kvalitete pšenice in ne ustreza za prehrano ljudi takšna pšenica, da se ta pšenica odkupi po 15 tolarjev, da se tej pšenici priznava dodatek 3 tolarje, predvsem zaradi znižanega pridelka v letošnjem letu, in da se tudi tem pridelovalcem priznava podpora na hektar, ki smo jo prvič uvedli v letošnjem letu, to je v višini 54.000 tolarjev na hektar, in na ta način bi pridelovalci za krmno pšenico dobili 28 tolarjev. Tudi z odločitvijo, če analize kažejo, da je pač ta kvaliteta takšna, s pravico, da ne oddajo pšenice, pa vseeno na osnovi potrdila o dokazilu nekvalitete pridobijo pravico do te podpore 54.000 tolarjev na hektar; v primeru kvalitetne pšenice pa je bil naš predlog, da je interventna cena 23 tolarjev, 3 tolarje dodatka in potem 54.000 na hektar, tako da bi pri kvalitetni pšenici zelo različno lahko od nekje 33 pa tudi do 37, 38 tolarjev pridelovalci dobili za kilogram kvalitetnega krušnega žita.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA