Na najslabšem so seveda tisti vinogradniki, ki svojim zadrugam in vinskim kletem prodajajo grozdje, na plačilo katerega - če denar sploh dobijo - morajo čakati tudi dve leti. Sicer pa se pri nas zmeraj bolj uveljavlja naturalno gospodarstvo, namesto da bi zadruga članom pridelovalcem plačala odkupljeno grozdje, mleko, govedo s tolarji, jim daje dobropis, s katerim pa lahko kupijo le material za pridelavo in prirejo - morda za marsikoga bolj razumljivo repromaterial - kot so gnojilo, škropivo, krmilo, orodja in še kaj. S tem pa žal kmetje pridelovalci ne morejo kupiti kruha, sladkorja, soli, plačati elektrike, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.