Podatki o gospodarjenju sklada so razvidni tudi iz poročil računskega sodišča. Samo primer, da sklad na nekem območju najemnikom pet let ni zaračunal najemnine, da je pri banki špekulativno vezal 360 milijonov tolarjev in jih izgubil, da ni sklenil koncesijskih pogodb z izvajalci del v gozdovih, so več kot očitni primeri, h katerim naj dodamo še samo zmeraj več neobdelane zemlje, ki je v lasti države in v gospodarjenju sklada, in propad velikih površin sadovnjakov v polni rodnosti. Verjetno ne bom povedal nič novega, vsaj tistim ne, ki to hočejo vedeti, da pa je stanje v kmetijstvu vsako leto slabše.