To pomeni, da lahko vsaka stranka, to je recimo državno pravobranilstvo kot zakonit zastopnik sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, gozdna gospodarstva in drugi, ki se ne strinjajo z odločitvijo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma njenim stališčem, izraženim v konkretni zadevi, sproži upravni spor na upravnem sodišču Republike Slovenije. Povedati pa moram, da v času mojega mandata ni bila izdana nobena drugostopenjska odločba, kjer bi bila odločitev vezana na stališče v zvezi s povečano vrednostjo gozdov, saj nobena od strank v postopku ni uveljavljala načela povečanja vrednosti. Navedeno mnenje je bilo sprejeto z namenom pojasnitve zakonske določbe, kdaj gre za zmanjšanje in kdaj gre za povečanje vrednosti gozdov in s tem k pocenitvi in skrajšanju postopkov denacionalizacije.