S tem je nedvomno bistveno zmanjšal svoje prihodke in s tem posledično tudi prihodke proračuna. Če upoštevamo vsa zemljišča, za katera še ni izveden prenos na sklad, in zemljišča, ki so sicer v analitični evidenci sklada, a zanj niso sklenjene zakupne pogodbe, lahko za oceno na hitro preračunamo, da je sklad zaradi neobvladovanja poslovanja z vsemi državnimi zemljišči letno prikrajšan za 500 milijonov tolarjev. Ker naj bi skladno z določbami zakona o skladu kmetijskih zemljišč - o tem govori 10. člen - presežki prihodkov nad odhodki sklada v skladu s finančnim načrtom postali prihodek proračuna Republike Slovenije, je s tem utemeljeno tudi oškodovanje državnega proračuna.