Po teh cenikih bi moral namreč Eles za napeljavo daljnovodov plačati skladu odškodnino, ki v posameznih primerih kar nekajkrat presega tržno vrednost zemljišča.
Poleg že očitanih nepravilnosti in škodljivega ravnanja sklada v primerih sklepanja pogodb o pobotih in nedopustno različnega obravnavanja posameznih zakupnikov ostaja največja nepravilnost pri poslovanju sklada neopravljen prenos in ugotovitev računskega sodišča, da sklad sploh nima izdelanih analitičnih evidenc, ki bi omogočale spremljanje stanja in prometa z nepremičninami. Iz poročil o delu sklada izhaja podatek, da je leta 1993 postalo last države kar 210.000 hektarjev kmetijskih zemljišč.