Ker zakon o denacionalizaciji zahteva ocenjevanje vrednosti podržavljene stvari, z gozdovi pa se je obvezno moralo gospodariti z gozdnogospodarskimi načrti, izpodbijana rešitev dejansko pomeni, da se pri vračanju gozdov ne upošteva zakonsko načelo o ocenjevanju vrednosti gozdov, ker je v nasprotju z zakonom. In kljub takemu izrecnemu mnenju v odločbi se minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še v letu 1999 sklicuje na isto razveljavljeno navodilo, saj svetuje upravnim enotam, da vlaganja v gozdne ceste ne upoštevajo pri vračanju gozdov v postopkih denacionalizacije, saj so se ta vlaganja v večini primerov izvajala v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
Namesto da bi skladno z izrecno določenim pooblastilom za izdajo podzakonskih predpisov pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dopolnilo z odločbo ustavnega sodišča razveljavljeni del navodila, je ministrstvo zaradi malomarnega ravnanja nedopustno povečalo pravno
praznino in ni sprejelo nobenih ukrepov za uskladitev katastrske klasifikacije zemljišč glede na spremenjene pogoje v stanju v naravi.