In zaradi razhajanja pogodbenih strank, predvsem glede višine odškodnine za koncesijo zaradi vzdrževanja gozdnih cest, načina pobota kupnine za koncesijo in še nekaterih vprašanj, za kar vali odgovornost predvsem na gozdna gospodarstva, čeprav je imel sklad vse podlage, da bi sestavil in sklenil ustrezne koncesijske pogodbe.
Ker številni predlogi posameznih gozdnih gospodarstev in splošnega združenja gozdarstva Slovenije niso prepričali ne sklada ne ministrstva, da bi prišlo do sklepanja koncesijskih pogodb, so na podlagi zakona gozdna gospodarstva v Sloveniji, razen enega, že do konca leta 1996 vložili pri pristojnih sodiščih predloge za določitev vsebine koncesijskih pogodb. Postopek je dolgotrajen.