Rad bi poudaril, da smo ravno zaradi teh problemov zelo resno v okviru vlade probleme proučili in se dogovorili, da se oblikuje cena za manj kvalitetno pšenico - to je pšenico, ki ni ustrezna za prehrano ljudi, ampak za prehrano živali - in da je ta osnovna cena 15 SIT, da pa na to ceno pridelovalcem dodamo 3 tolarje, to pomeni 18, in seveda na osnovi pogodb in vloženih zahtevkov za podporo na hektar, ki jo v okviru ukrepov kmetijske politike tudi v letošnjem letu izvajamo, to je 54.000, pomeni, da lahko za to manj kvalitetno pšenico pridelovalci dobijo v povprečju 28 do tudi 30 tolarjev, odvisno od količine, ki jo pridelajo na hektar. Na drugi strani pa je oblikovana cena za kvalitetno pšenico po istem sistemu. V letošnjem letu, na osnovi interventne cene 23 tolarjev plus 3 tolarje, predvsem zaradi znižanega pridelka, potem je ta podpora na hektar, ki je 11 tolarjev, 10 tolarjev, ker ti višji nekako, višji pridelki so manj nagrajeni, 10
tolarjev približno, tako da v povprečju lahko dobi za kvalitetno pšenico 36 tolarjev za to podporo.