Hotel sem povedati še to, da je tista sprememba, tista izjema, ki smo jo predvideli takrat za 27 let, po moji oceni vsaj v nekaj primerih - tu ne gre za veliko, vse skupaj je šlo za tri, štiri primere - privedla do tega, da so ljudje, ki so zelo sposobni, ki so bili odlični študenti, ki so zelo hitro in uspešno naredili državni izpit in izpolnili druge pogoje, šli v pravosodje, ker bi sicer šli nekam drugam. Namreč, v tistem obdobju, ko je nekdo sposoben - to so seveda najboljši, ki tako ali tako težko pridejo na sodišča, ker morajo že tam pokazati izredno visoko oceno, da sploh pridejo, recimo v Ljubljani, na sodišče za pripravnike, potem hitro opravijo - in tisti najboljši, ki pri 26., pri 27. letih izpolnijo te pogoje, in morajo potem čakati do 30. leta, se ponavadi preusmerijo in gredo drugam, ali v advokaturo ali v neko državno službo ali neko tretjo službo, in take pravosodje izredno težko privabi nazaj v svoje vrste za sodnike in so najbrž
izgubljeni. Zaradi tega razmišljanje o neki višji starostni meji je lahko tudi zelo dvorezno, bi lahko privedlo do padca ne pa do dviga strokovne kakovosti sodnikov.