Kaj vlada od tega pričakuje, ob dejstvu, da se je pred tem odločila povprašati za nasvet, kako ta problem, ki hudo bremeni odnose z južno sosedo in otežuje njihov nadaljnji razvoj, rešiti, gospoda?
Poznavajoč stališča nekdanjega predsednika ustavnega sodišča do vprašanj, ki so povezana z označitvijo kopenske meje in določitvijo morske meje s Hrvaško, njegove slabo prikrite simpatije do početja tistih političnih krogov in družbeno civilnih skupin, ki z odkritimi težnjami do ozemlja južneje od obstoječe meje v Istri, celo do reke Mirne - najnovejšo tovrstno zahtevo je prejel dva dni nazaj sam predsednik državnega zbora - dobesedno silijo državo v zagotovo ne nedolžen prepir s sosedo, si dovolim oceno oziroma dvom v smiselnost in koristnost te poteze.
Če pa se bo dr. izkazal kot dober pogajalec, kot tisti, ki je problem, ki mu je bil zaupan, uspel spraviti z dnevnega reda neurejenih odnosov s Hrvaško po tolikih letih - mislim, da je 1. januar 2000 več kot razumen rok -
pa se mu za nezaupanje vnaprej opravičujem.