Ta interventni zakon rešuje problematiko štirih zelo pomembnih panog kmetijstva: problematiko slovenske govedoreje, problematiko slovenske prašičereje, slovenskega hmeljarstva in tudi slovenskega poljedelstva, predvsem problematiko pridelave pšenice. Od teh interventnih sredstev, okrog 4 milijarde, sta šli približno 2 milijardi za reševanje težav na področju proizvodnje, predelave in prodaje mleka, približno pol milijarde za področje prašičereje, približno toliko tudi za področje hmeljarstva in okrog 1 milijarda za pšenico in rž. Vemo, da v Sloveniji pridelamo oziroma priredimo precej več mleka, kot ga danes porabimo; in kdo bi potem rekel, sedaj bomo pa dajali še denar, da bomo to mlečno proizvodnjo še povečali.