Če nekoga prisilimo v neko drugo stanovanje, kljub temu, da dobiva oziroma da se mu subvencionira del stanarine, je resnično poseganje v socialne pravice in tudi v način življenja nekoga, ki žal ne more ustvarjati toliko prihodkov, da bi plačeval celo najemnino. So pač kategorije ljudi take, ki tega ne morejo plačevati, in jih sedaj primerjati in metati vse v en koš ali samo na njih graditi reševanje problematike mladih, je tudi nepošteno do tistih, ki si ne morejo privoščiti oziroma ki nimajo dovolj sredstev za to, da bi lahko imeli pri sebi primerno stanovanje in ga tudi v celoti plačevali.
V tem je pravzaprav naša replika oziroma naše na koncu koncev lahko rečem tudi začudenje, da obtožujete združeno listo za nekaj, kar dejansko ne počne oziroma je naredila veliko več, da se ti problemi rešijo kot vsi ostali.