Lahko bi naštevali reševanje železarn, Maribora oziroma podjetij, ki so bila povezana z vojno industrijo, predvsem metalne branže, vendar se na vsa ta podjetja od blizu toliko ne spoznam, kot se pa spoznam na meni bližnje področje zahodne Dolenjske. Kot sem omenil že na odboru za gospodarstvo, ko je od 4500 aktivnih zaposlenih v letu 1992 in deloma 1993, recimo, na našem področju izgubilo delo več kot 2500 ljudi, govorim o podjetjih, ki je šlo v stečaj, Itas, Eurotrans, Avto Kočevje, pa tudi deloma Inles, ki ni šel v stečaj, pa se je moral prestrukturirati, ni nihče tako na našem področju bil plat zvona in startal na državna sredstva, lahko se vprašamo zakaj. Verjetno, prvič, zato, ker nihče do takrat ni pričakoval in ni dobival nikakršnih državnih pomoči izven tistega, kar so dobivala vsa ostala podjetja v državi.