Slovenski inštitut za standardizacijo naj bi pretežno posloval z dokumenti, se pravi s standardi v tujih jezikih, kar je zabris nacionalne in državne identitete in proti evropskemu konceptu enakopravnosti vseh jezikov članic. To je prevzemanje evropskih standardov v slovensko standardizacijo po postopku, v narekovaju seveda, platnic, to je samo prevod naslova in kvečjemu uvoda, vsebina standarda pa naj bi bila po večini v enem od uradnih jezikov Evropske unije.
V strokovni javnosti tudi nasprotujejo uvedbi dveh strokovnih svetov inštituta, za splošno področje in za elektrotehniko, informatiko in telekomunikacije, ter predlagajo rešitev po zgledu nemškega inštituta za standardizacijo, kjer delujejo standardni odbori za posamezna tehnična področja.