Opozoril bi samo na dejstvo, da v zakonu ni nikjer določeno, kakšne kvalifikacije morajo imeti državljani, da so lahko člani inštituta in da lahko sodelujejo pri njegovem delu in upravljanju. Razmisliti bi bilo potrebno nadalje o uporabi oziroma neuporabi slovenskega jezika v slovenskih standardih. Slovenski inštitut za standardizacijo naj bi pretežno posloval z dokumenti, se pravi s standardi v tujih jezikih, kar je zabris nacionalne in državne identitete in proti evropskemu konceptu enakopravnosti vseh jezikov članic.