Skratka, minister se je tri mesece po prenehanju veljavnosti zakona o notranjih zadevah skliceval nanj, češ, da na podlagi tega zakona ne bo dal svojega poročila.
Minister je s tem, ko je kljub jasnim ustavnim določbam, odloku državnega zbora in kljub soglasnemu sklepu komisije zavrnil posredovanje seznama oseb, ki jih seznanil s spornim poročilom, še nadalje podkrepil sum, da je zavestno ustvarjal pogoje, s katerimi je ali bi lahko omogočil uporabo posebnih metod in sredstev, prisluškovanje, zasledovanje, odpiranje pisem, za nadzorovanje in spremljanje parlamentarne opozicije v Sloveniji. In to zgolj na podlagi izmišljenega konstrukta o domnevnih povezavah parlamentarne stranke z Osvobodilno vojsko Kosova.