Prenizko izkazan pa vsaj za tisti del, ki pomeni razliko med celotnim vložkom v obliki kapitalskega deleža v Slovenske železarne in tistim drobižem, ki ga bo, če ga bo država kadarkoli dobila izplačanega. Tako da v tem primeru gre za nič drugega kot za poskus prikrajanja realnega proračunskega primanjkljaja, ki je pač v letu 1999 moral biti pod 1% bruto domačega proizvoda. Na papirju je to doseženo, realno pa bodo davkoplačevalci plačali tudi tisto, kar bo država jim skrila in sfrizirala v obliki in način, kot je to predlagano v tem uskladitvenem amandmaju.