Po tem zakoni bi morali v 6 letih za 4 programske sklope: za obnovo kulturne dediščine, za splošnoizobraževalne knjižnice, za investicije v javno zavode in za ljubiteljsko kulturo zbrati nekaj več kot 23 milijard tolarjev po cenah 31. decembra 1997, kar znaša nekaj manj kot 4 milijarde tolarjev letno.
Sredstva bi morali z rebalansom proračuna vključiti že v letošnji državni proračun. Toda to se seveda ni zgodilo.