Vlada je s tem svojim odnosom pravzaprav državni zbor spravila v vlogo, da ta v skladu s svojim poslovnikom porabi veliko svojega časa za to, da obravnava predloge proračuna, da se opravljajo številne in obsežne razprave na delovnih telesih, da poslanci izgubijo ogromno časa, ko vlagajo amandmaje, rezultat tega je pa pravzaprav ničen. To, kar vladna koalicija sklene, to na koncu prevlada. Nihče drug, očitno, nima možnosti v tej državi, da bi po oceni vlade sploh predlagal nek utemeljen amandma.