Najdaljši rok je pet let za urejanje vprašanja na področju hranilno-kreditnega sistema.
Zakon smo pripravili v čistopisu zaradi tega, ker je bilo potrebno zaradi vključitve vseh instrumentov ali vsebinskih rešitev iz direktiv v taki meri dopolniti zakon, da bi samo z vlaganjem dopolnil oziroma amandmajev k zakonu tekst postal za odločanje poslancev nerazpoznaven oziroma bi izredno težko odločali o teh vprašanjih. V obrazložitvi k zakonu so posamezni segmenti sklepov državnega zbora jasno opredeljeni in tudi napoteno je za poslanke in poslance, na kakšen način je vlada kot predlagatelj zakona posamezne sklepe državnega zbora tudi v celoti ali delno upoštevala.