Na eni strani je tista skrajnost, ki zahteva s strani evropskih direktiv, da vse institucije, ki se ukvarjajo z bančnimi storitvami, da poslujejo kot delniške družbe. In na drugi strani zahtevo, da so kreditno-hranilne zadruge popolnoma izločene iz sistema, ki ga ureja zakon o bančništvu, in ne zapadejo pod regulativo in pa kontrolo centralne banke kot osnovnega regulata na tem področju. Predlog, ki je bil usklajen znotraj ministrstva za finance in pa z drugimi prizadetimi institucijami, upajmo seveda tudi z zvezo hranilno-kreditnih zadrug, je, da se ne posega v pravni status hranilno-kreditnih zadrug, da je neki upravni status določljiv z njihovim zakonom, da pa morajo izpolniti v roku petih let od sprejetja zakona tiste kapitalske zahteve, ki jih zakon določa kot minimalne, in te minimalne veljajo za hranilnice, to je minimalno 1 milijon tolarjev kapitala za opravljanje finančnih oziroma bančnih storitev.