Ministru je dokazano, da je kupoval stavbo za ceno, ki je bila za nekaj 100 milijonov višja, kot pa je za to isto stavbo plačal posrednik oziroma center za ne vem kakšne dejavnosti gospoda, in to v zelo kratkem času. Ministru je dokazano, da je to delal isti človek, ki ima skupaj pisarno s tistim lastnikom. Ministru je dokazano, da je ministrstvo za šolstvo že prej, preden je stvar kupilo, naročilo študije, iz katerih je razvidno, da nakup ni smotrn, da bi bila novogradnja cenejša, da bi bila novogradnja cenejša, pa se je kljub temu zapravilo davkoplačevalski denar, in to seveda preko znanih povezanih oseb, tako da stvari niso najbrž končale samo v žepu gospoda.