Poglejte, poslušali ste glasove otroškega parlamenta in če ste dobro prisluhnili, je bilo razumeti tudi to, otroci - šolarji želijo jasna pravila igre: kaj smejo in česa ne smejo. In tudi zavračajo takoimenovanega nevtralnega učitelja, ki naj bi bil osebno nevtralen, brez svojih lastnih ambicij oziroma ki naj ne bi izražal svojih lastnih ambicij do snovi, ki jo predava in tudi do učencev. Jaz sem vsaj razumela otroški parlament tudi kot klic na pomoč, naj vendar učitelj postane tudi njihov prijatelj, ne samo njihov bav-bav, njihov robot, ki jim trpa v glavo podatke in ti reveži jih morajo seveda vztrajno za njim ponavljati oziroma si jih zapomniti.