Kolikor sem slišal, je bilo takrat rečeno, da nakazila finančnih sredstev naj ne bi prihajala na ministrstvo za obrambo, kot pri vseh ostalih nakupih, ampak naj bi kar Banka Slovenije oziroma ministrstvo direktno poravnavalo te fakture iz tujine. Bojim se, da na podoben način, kot je bil takrat tu omenjen primer z neko švicarsko firmo, v katerega verigo je bilo vključenih cela vrsta bank oziroma členov, od bank in podjetij in njihovih hčera v tujini, kar je ponudbo podražilo za 10 do 15%. Ta dogovor, ki je bil takrat napravljen, 31. maja 1994. leta, se je potem operacionaliziral v sporazumu, o katerem je bil tu govor, se pravi; kam nakazati sredstva, da bo dodatne stroške plačala Slovenija, da je podlaga temu sporazumu ta isti izraelski tajni sporazum, za katerega predsednik trdi, da ni imel nobenih posledic.