Če predsednik vlade vidi v nekem dokumentu vladne službe, ki mu ga pošljejo uradno, informacijo o tem, da obstaja nek sporazum z državo - mora pa seveda vedeti, s katero državo so sklenjeni sporazumi in s katero niso, ker teh sporazumov ni tako veliko, še posebej ne vojaških in obveščevalnih, in vsi ti sporazumi morajo iti tako skozi vlado kot skozi državni zbor - bi se moral sam pozanimati, če to ni pisalo. Tako, da volja oziroma vednost za ravnanje oziroma kršitve kot pogoj za utemeljenost ustavne obtožbe nastaja že poleti leta 1997. Pa recimo, da ima predsednik vlade veliko dela, da ne more vedno pri vsaki stvari ločiti zrna od plev - in to je seveda tudi kritika njegovi vladni službi oziroma kritika z njegove strani, češ, saj ni vse res, kar tam piše, kar smo slišali tudi ob tem zadnjem primeru, ko je šlo za znano in zdaj že javno zadevo o nakupu nepremičnin s strani neke italijanske zavarovalnice, ko direktor agencije trdi, da je to vse res,
vlada oziroma predsednik vlade pa, da stvar ni tako resna.