Tretje, na kar je potrebno opozoriti v zvezi s predlogom proračuna za leto 1999 je, da vlada opozarja na to, da je proračun čedalje manj fleksibilen oziroma da je čedalje več proračunskih izdatkov fiksnih in da ti izdatki izhajajo, bodisi iz zakonov, sprejetih v preteklem obdobju, bodisi iz sprejetih nacionalnih programov. To je sicer res, vendar je pa največja stranka, tudi sedaj stranka v vladajoči koaliciji, v vladi že vsaj 6 let in realno bi bilo pričakovati, da bo stranka ob spoznanju, ki sem ga omenil, začela nemudoma tudi reforme, kajti tudi če so bili v preteklosti sprejeti zakoni ali nacionalni programi, iz katerih izhajajo določene pravice oziroma obveznosti države, pa jih država glede na realne možnosti ne more več financirati, je vsekakor vlada tista, ki je dolžna narediti rebalans teh nacionalnih programov in ponovno preučiti zakone, pripraviti spremembe in dopolnitve in jih predlagati državnemu zboru v sprejem. Namreč nerealno in
nesprejemljivo je, da je lahko javna poraba realno enaka oziroma izhaja iz že sprejetih zakonov, čeprav realne podlage za financiranje teh obveznosti ni.